Pogledajte spisak najnovijih Razpisa - Javnih narocila u Sloveniji


Zakon o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev (ZJNVETPS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. clena in prvega odstavka 91. clena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
    o razglasitvi Zakona o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev (ZJNVETPS)

Razglasam Zakon o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev (ZJNVETPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.



St. 001-22-182/06

Ljubljana, dne 1. decembra 2006

dr. Janez Drnovsek l.r.
    Predsednik
    Republike Slovenije

Z A K O N
    O JAVNEM NAROCANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROCJU IN PODROCJU POSTNIH STORITEV (ZJNVETPS)

Prvi del
    SKUPNE DOLOCBE ZAKONA

Prvo poglavje
    SPLOSNE DOLOCBE

1.1. Predmet urejanja zakona

1. clen

(predmet zakona)

(1) Ta zakon doloca obvezna ravnanja narocnikov in ponudnikov pri javnem narocanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev.
    (2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenasa Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih narocil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju postnih storitev (UL L st. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1, s spremembo) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih narocilih (UL L st. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).
    (3) Ce je narocnik po tem zakonu narocnik tudi po zakonu, ki ureja javno narocanje, izvaja javno narocanje na podrocjih iz prvega odstavka tega clena samo v skladu s tem zakonom.

1.2. Definicije pojmov

2. clen

(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
    1. »Dinamicni nabavni sistem« je nacin izvedbe postopka javnega narocanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski nacin. Uporablja se pri obicajnih nabavah, katerih znacilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve narocnika. Ta postopek je casovno omejen, ves cas trajanja omogoca udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
    2. »Elektronska dražba« je ponavljajoci se postopek, kot del postopka javnega narocanja, ki poteka na elektronski nacin, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljsanje ponudbe v okviru dolocenih elementov.
    3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vkljucno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se posiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, opticnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
    4. »Enotni besednjak javnih narocil (CPV)«, sprejet z Uredbo Komisije (ES) st. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih narocil (CPV), (UL L st. 329 z dne 17. 12. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/2002/ES), je enakovredna referencna nomenklatura, ki se uporablja v javnem narocanju. Enotni besednjak javnih narocil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru razlicnih razlag podrocja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
    – Enotni besednjak javnih narocil in NACE (Splosna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na podrocju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
    – Enotni besednjak javnih narocil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev – zacasna razlicica), iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
    5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizicna oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
    6. »Industrijski ali poslovni znacaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
    7. »Javno narocilo gradenj« je javno narocilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na podrocju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih doloci narocnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te tocke, ki predstavlja gospodarsko in tehnicno funkcionalno celoto.
    8. »Javno narocilo blaga« je javno narocilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno narocilo, katerega predmet je dobava blaga in vklju& #x10D;uje storitev namestitve in instalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno narocilo blaga«.
    9. »Javno narocilo storitev« je javno narocilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali vec storitev iz Seznama storitev. Javno narocilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno narocilo storitev«, ce vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v narocilu. Javno narocilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vkljucujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu narocila, se obravnava kot javno narocilo storitev.
    10. »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko narocnik neposredno ali posredno prevladujoc vpliv zaradi njegovega lastnistva, financne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoc vpliv« narocnika obstaja, ko ima le-ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
    – vecino vpisanega kapitala podjetja;
    – nadzor nad vecino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
    – lahko imenuje vec kakor polovico clanov in clanic (v nadaljnjem besedilu: clan) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
    11. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurencnem dialogu na podlagi narocnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
    12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali vec narocniki in enim ali vec ponudniki, katerega namen je dolociti pogoje za narocila, ki se bodo oddajala v dolocenem obdobju zlasti glede cene in, ce je to mogoce, upostevaje kolicino.
    13. »Periodicno informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga narocnik poslje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splosne informacije o nameravanih narocilih.
    14. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali stevilk, ki se lahko prebere, natisne in nato poslje. Pomeni tudi informacije, ki se posiljajo in hranijo na elektronski nacin.
    15. »Pogodba o oddaji javnega narocila« je odplacna pogodba med enim ali vec ponudniki ter enim ali vec narocniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
    16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizicna oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo.
    17. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravocasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
    18. »Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ce je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
    19. »Pravocasna ponudba« je ponudba, ki jo narocnik prejme do izteka roka, dolocenega za prejem ponudb.
    20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena ocitno sestavljena na nacin, ki ni skladen s pravili postene konkurenc e ali ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona.
    21. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega narocila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam narocnika, dolocenim v razpisni dokumentaciji.
    22. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.
    23. »Portal javnih narocil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor narocniki neposredno posiljajo v objavo obvestila o javnih narocilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
    24. »Posebne ali izkljucne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona na enega ali vec subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne stejejo za posebne ali izkljucne, ce so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogocajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.
    25. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
    26. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega narocila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi narocnik.
     27. »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vkljucuje pogajanja z namenom oddaje javnega narocila, v katerem narocnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za narocilo.
     28. »Natecaj« je postopek, ki narocniku omogoca, da pridobi, predvsem na podrocjih urbanisticnega ali prostorskega in krajinskega nacrtovanja, arhitekture, inženiringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, nacrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natecaja z ali brez podelitve nagrad.
    29. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega narocanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi povabila narocnika.
    30. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega narocanja, v katerem narocnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, ce je na relevantnem trgu zadostno stevilo ponudnikov.
    31. »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni racunovodski izkazi so konsolidirani z izkazi narocnika, v skladu z zahtevami iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko narocniki neposredno ali posredno prevladujoc vpliv v smislu 10. tocke tega clena ali ki ima lahko prevladujoc vpliv na narocnika ali je skupaj z narocnikom pod prevladujocim vplivom drugega podjetja oziroma narocnika zaradi njihovega lastnistva, financne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
    32. »Sklop« je del javnega narocila, ki tvori zakljuceno celoto in ga je mogoce oddati loceno.
    33. »Skupni nabavni organ« je naro cnik, ki na podlagi pooblastila drugih narocnikov ali pristojnega državnega ali obcinskega organa:
    – naroca blago in/ali storitve ali
    &# x2013; izvede postopek oddaje javnega narocila ali izvede postopek za sklenitev okvirnega sporazuma za gradnje, dobave blaga ali storitev.
    34. »Svetovalni odbor za javna narocila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav clanic Evropske unije, ki redno preucuje na predlog Komisije ali države clanice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi narocili.

3. clen

(narocniki)

(1) Za namene tega zakona so:
    1. Narocniki po tem zakonu so:
    – organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
    – javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
    – javni gospodarski zavodi in
    – druge osebe javnega prava.
    2. »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
    a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splosnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega znacaja,
    b) ki je pravna oseba in
    c) je v visini vec kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega vec kakor polovico clanov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
    (2) Za narocnika se steje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali vec narocnikov iz prejsnjega odstavka tega clena.
    (3) Narocniki so navedeni v prilogi uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvesca Komisijo o spremembah na seznamu narocnikov.
    (4) V primeru dvoma, ali dolocena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo narocnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa narocnika. Ce se z odlocitvijo ministrstva, pristojnega za finance, oseba ne strinja, o tem odloci vla da. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa narocnika doloci vlada z uredbo.
    (5) Ta zakon se uporablja za narocnike:
    1. ki so javni narocniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona;
    2. ki niso javni narocniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izkljucnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije.

4. clen

(obravnavanje gospodarskih subjektov)

(1) Narocnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države clanice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje dolocene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizicne ali pravne osebe, ce sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi clanici, v kateri je ustanovljen.
    (2) Ne glede na prejsnji odstavek pa lahko narocnik v primeru javnih narocil storitev, gradenj ter blaga, ki vkljucujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter instalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizicne osebe, od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega narocila.
    (3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Narocnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakrsno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo narocila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi narocila (na primer pogodba o sodelovanju), ce je to nujno za uspesno izvedbo javnega narocila.
    (4) Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del narocila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
    (5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano narocilo, v razmerju do narocnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega narocila.
    (6) Vlada z namenom zagotovitve financne discipline s predpisom natancneje doloci pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti narocnika, da na podlagi p otrjenega racuna oziroma situacije neposredno placuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora racunu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene racune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
    (7) Narocnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izracune (kalkulacije) stroskov in prihodkov v zvezi z javnim narocilom, zlasti v primeru javnih narocil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.

1.3. Dejavnosti

5. clen

(plin, toplota in elektricna energija)

(1) Ta zakon se v primeru plina in toplote uporablja za naslednje dejavnosti:
    1. zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote, ali
    2. dobavo plina ali toplote taksnim omrežjem.
    (2) Ce narocnik, ki ni javni narocnik, s plinom ali toploto oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prejsnjega odstavka, ko:
    a) je proizvodnja plina in toplote narocnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega clena ali v 6. do 9. clenu tega zakona, in
    b) je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi taksne proizvodnje in ne znasa vec kakor 20% prometa narocnika glede na povprecje prejsnjih treh let, vkljucno s tekocim letom.
    (3) Ta zakon se v primeru elektricne energije uporablja za naslednje dejavnosti:
    a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo elektricne energije, ali
    b) dobavo elektricne energije taksnim omrežjem.
    (4) Ce narocnik, ki ni javni narocnik, z elektricno energijo oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu tretjega odstavka tega clena, ko:
    a) narocnik proizvaja elektricno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali prejsnjem odstavku tega clena ali v 6. do 9.  D;lenu tega zakona, in
    b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe narocnika in ne presega 30% njegove celotne kolicine proizvedene elektricne energije glede na povprecje prejsnjih treh let, vkljucno s tekocim letom.

6. clen

(voda)

(1) Ta zakon se uporablja za naslednje dejavnosti:
    a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali
    b) dobavo pitne vode taksnim omrežjem.
    (2) Ta zakon se uporablja tudi za narocila, ki jih odda ali natecaje, ki jih organizira narocnik, ki opravlja katero od dejavnosti iz prejsnjega odstavka tega clena, in ki:
    a) so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da kolicina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja vec kakor 20% celotne kolicine vode, ki se zagotavlja s temi projekti ali z namakalnimi ali melioracijskimi napravami, ali
    b) so povezani z odstranjevanjem ali ciscenjem odplak.
    (3) Ce narocnik, ki ni javni narocnik, s pitno vodo oskrbuje omrežje, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prvega odstavka tega clena, ko:
    a) narocnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz 5. do 9. clena tega zakona, in
    b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe narocnika in ne presega 30% njegove celotne kolicine proizvedene pitne vode glede na povprecje prejsnjih treh let, vkljucno s tekocim letom.

7. clen

(storitve na podrocju transporta)

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na podrocju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žicnico.
    (2) Omrežje pri transportnih storitvah obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja omrežja, ki jih predpise pristojni organ Republike Slovenije, na primer pogoji glede stanja poti, ki se bo oskrbovala, zagotavljanje zmogljivosti, ki bodo na voljo, ali pogostnosti storitve.
    (3) Narocniku, ki zagotavlja storitve javnega avtobusnega prevoza, ni potrebno ravnati po tem zakonu, kadar te storitve lahko opravljajo prosto na trgu tudi druge osebe na splosnem ali posebnem geografskem obmocju pod enakimi pogoji.

8. clen

(postne storitve)

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem postnih storitev ali, pod pogoji iz c) tocke drugega odstavka tega clena, drugih storitev, razlicnih od postnih.
    (2) Za namene tega zakona pomeni:
    a) »postna posiljka«: enoto, ki je naslovljena v koncni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih posiljk take posiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, casopise, obcasne publikacije in postne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
    b) »postne storitve«: storitve sprejema postnih posiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:
    – »rezervirane postne storitve«: postne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja postne storitve;
    – »univerzalno postno storitev«;
    – »ostale postne storitve«: postne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja postne storitve, in
    c) »druge storitve razlicne od postnih storitev«: storitve na naslednjih podrocjih:
    – storitve obdelave poste (storitve pred in po posiljanju/raznasanju, kot so »storitve vložisca«),
    – storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos sifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske poste),
    – storitve v zvezi s postnimi posiljkami, ki niso vkljucene v tocki a) tega odstavka,
    – financne storitve, kot so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v b) tocki prvega odstavka 21. clena tega zakona,
    – filatelisticne storitve in
    – logisticne storitve (storitve, ki so kombinacija fizicne dostave in/ali skladiscenja z drugimi ne-postnimi funkcijami), ce take storitve opravlja narocnik, ki opravlja tudi postne storitve v smislu prve ali druge alineje b) tocke tega odstavka, in ce v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. clena tega zakona.

9. clen

(iskanje ali crpanje nafte, plina, izkopavanje premoga
    ali drugih trdnih goriv, pristanisca in letalisca)

Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriscanjem geografskega prostora za namen:
    a) iskanja ali crpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali
    b) zagotavljanja letaliske infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniscih ali pristaniscih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

10. clen

(narocila, ki zajemajo vec dejavnosti)

(1) Za narocilo, ki naj bi zajemalo vec dejavnosti, veljajo pravila za tisto dejavnost, kateri je narocilo pretežno namenjeno. Odlocitev o oddaji enega narocila ali vec locenih narocil se ne sme sprejeti z namenom izkljucitve takega narocila iz podrocja uporabe tega zakona ali, kjer je to primerno, zakona, ki ureja javno narocanje.
    (2) Ce za eno od dejavnosti, za katero je narocilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo zakon, ki ureja javno narocanje in ce je objektivno nemogoce dolociti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se narocilo odda v skladu z zakonom, ki ureja javno narocanje.
    (3) Ce za eno od dejavnosti, za katero je narocilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo ne velja niti ta zakon niti zakon, ki ureja javno narocanje in ce je objektivno nemogoce dolociti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se narocilo odda v skladu s tem zakonom.

1.4. Temeljna nacela

11. clen

(nacela, na katerih temelji javno narocanje)

Ureditev, razvoj sistema javnega narocanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na nacelu prostega pretoka blaga, nacelu svobode ustanavljanja, nacelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, st. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na nacelih gospodarnosti, ucinkovitosti in uspesnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega narocanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

12. clen

(nacelo gospodarnosti, ucinkovitosti in uspesnosti)

(1) Narocnik mora izvesti javno narocanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in ucinkovito porabo javnih sredstev in uspesno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih narocnika ali drugih programih.
    (2) Narocnik mora oddati javno narocilo po sklopih, ce ga je mogoce razdeliti na sklope in ce to prispeva k vecji gospodarnosti in ucinkovitosti izvedbe javnega narocila in s tem hkrati zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem vecjo dostopnost javnega narocila gospodarskim subjektom.

13. clen

(nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)

(1) Narocnik v postopku javnega narocanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega narocanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprecevanju omejevanja konkurence.
    (2) Narocnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi narocila zaposli dolocene podizvajalce, ali da izvede kaksen drug posel, kot na primer izvoz dolocenega blaga ali storitev, ce s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni doloceno drugace.

14. clen

(nacelo transparentnosti javnega narocanja)

(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden nacin in po predpisanem postopku.
    (2) Postopki narocanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplacnimi objavami javnih narocil, glede na vrednosti iz 17. clena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih narocil.

15. clen

(nacelo enakopravne obravnave ponudnikov)

(1) Narocnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega narocanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upostevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev narocnika glede na predmet narocila.
    (2) Narocnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliscin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
    (3) V primeru javnega narocanja, ki vkljucuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo narocila, ki ga je projektiral, razen ce pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo narocila, razpolaga s svojo specificno tehnolosko oziroma konstrukcijsko resitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali visje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurencno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku osmih dni od prejema vloge projektanta.

16. clen

(nacelo sorazmernosti)

Javno narocanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega narocanja, predvsem glede izbire, dolocitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega narocila.

1.5. Podrocje uporabe

17. clen

(mejne vrednosti za objave)

(1) Narocnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih narocil narocila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali vecja od naslednjih vrednosti:
    a) 422.000 eurov za narocila blaga in storitev;
    b) 5.278.000 eurov za narocila gradenj.
    (2) Narocnik mora poslati v objavo portalu javnih narocil narocila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali vecja od naslednjih vrednosti:
    1. v primeru narocanja blaga in storitev: 80.000 eurov,
    2. v primeru narocanja gradenj: 160.000 eurov.
    (3) V primerih, ko Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, vlada v Uradnem listu Republike Slovenije objavi nove evropske mejne vrednosti iz tega zakona.

18. clen

(metode za izracun ocenjene vrednosti javnih narocil, okvirnih sporazumov in dinamicnih nabavnih sistemov)

(1) Narocnik mora izracunati ocenjeno vrednost javnega narocila upostevaje celotno skupno vrednost placil brez DDV, vkljucno z možnostjo povecanja obsega narocila in katerimkoli povecanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega narocanja. Ocenjena vrednost javnega narocila mora vkljucevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplacil kandidatom in ponudnikom.
    (2) Narocnik pri izracunavanju ocenjene vrednosti ne sme deliti predmeta javnega narocila ali uporabljati takih metod za izracun, da bi se s tem izognil upostevanju dolocb tega zakona.
    (3) Za okvirne sporazume in dinamicne nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upostevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh narocil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamicnega nabavnega sistema.
    (4) V zvezi z javnimi narocili gradenj mora izracun ocenjene vrednosti javnega narocila gradenj vkljucevati tako stroske gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je narocnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
    (5) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo dolocenega narocila gradnje, narocnik ne sme pristeti vrednosti narocila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za narocilo blaga ali storitev.
    (6) Ce lahko iz javnega narocila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se narocilo lahko odda tudi po sklopih, se uposteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo v sakega posameznega sklopa uporabljajo dolocbe tega zakona, ki veljajo za narocila, katerih vrednost je enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Narocnik pa lahko odstopi od upostevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjsa kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, ce skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega narocila.
    (7) Ce je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoce zakljuciti, da gre za narocila, ki se lahko oddajajo istocasno v locenih sklopih, se uposteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upostevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Ce je skupna vrednost sklopov enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo dolocbe tega zakona, ki veljajo za narocila, katerih vrednost je enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Narocnik pa lahko odstopi od upostevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjsa kakor 80.000 eurov, ce skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
    (8) V primeru javnih narocil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali narocil, ki bodo predmet ponovne oddaje v dolocenem obdobju, mora izracun ocenjene vrednosti temeljiti na:
    a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih narocil, oddanih v zadn jih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upostevaje spremembe kolicine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem narocilu, ali
    b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih narocil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, ce le-to ni daljse od 12 mesecev.
    (9) Podlaga za izracun ocenjene vrednosti narocila, ki vkljucuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izracun mora vsebovati vrednost namestitvenih in instalacijskih del.
    (10) Glede javnih narocil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izracunu ocenjene vrednosti narocila, naslednje:
    a) pri javnih narocilih za doloceno obdobje, ce je to obdobje krajse ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves cas trajanja narocila ali ce je obdobje trajanja javnega narocila daljse od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vkljucuje ocenjeno preostalo vrednost;
    b) v primeru narocil za nedoloceno obdobje ali narocil, za katera obdobja ni mogoce dolociti, njihova mesecna vrednost, pomnožena z 48.
    (11) Pri javnih narocilih storitev mora izracun ocenjene vrednosti temeljiti:
    a) pri zavarovalniskih storitvah na visini premije in drugih oblik placil;
    b) pri bancnih in drugih financnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah placil;
    c) pri narocilih idejnih nacrtov na honorarjih, placljivih provizijah in drugih oblikah placil.
    (12) Podlaga za izra& #x10D;unavanje vrednosti narocila pri narocilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroski:
    a) v primeru narocil za doloceno obdobje ali narocil, za katera obdobja ni mogoce dolociti: njihova mesecna vrednost, pomnožena z 48;
    b) v primeru narocil za doloceno obdobje ali narocil z obdobjem, daljsim kakor 48 mesecev: njihova mesecna vrednost, pomnožena z 48.
    (13) V primeru, da predmet javnega narocila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblascena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanasajo, ocenjeni za dobo petih let, vkljuceni v izracun ocenjene vrednosti javnega narocila.

1.6. Izjeme pri javnem narocanju, za katere se zakon ne uporablja

19. clen

(splosne izjeme, ki niso predmet javnega narocanja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za:
    1. narocila, ki jih narocnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, ce narocnik nima posebne ali izkljucne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh narocil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor narocnik;
    2. narocila, ki jih narocnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona, ali za opravljanje taksnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vkljucujejo fizicne uporabe omrežja ali geografskega obmocja znotraj Evropske unije;
    3. javna narocila, s katerimi se razkrivajo podatki z doloceno stopnjo tajnosti, ce morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zascita temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so doloceni s predpisom vlade; narocnik mora o izvedenih narocilih porocati vladi do konca februarja tekocega leta za preteklo leto;
    4. javna narocila, za katera veljajo drugacna postopkovna pravila narocanja in so dodeljena:
    a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali vec tretjimi državami, ter vkljucuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natecaje, namenjene skupnemu izvajanju narocila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju narocila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
    b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanasa na stacionira nje vojaskih enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
    c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
    5. koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo narocniki, ki opravljajo eno ali vec dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona, ce se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti;
    6. pogodbe, sklenjene med enim ali vec narocniki in enim ali vec gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti narocniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami narocnika. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekti sklepajo pogodbe, upostevaje dolocbe tega zakona, tudi v primeru, ce sami niso narocniki in da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu.
    (2) V primerih iz 1. tocke prvega odstavka tega clena mora narocnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.
    (3) V primerih iz 2. tocke prvega odstavka tega clena mora narocnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.
    (4) Pri narocanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. clena tega zakona, lahko narocnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma vec del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbiscu, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, zacetek opravljanja teh del istocasno z zacetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prislo do dodatnih stroskov pri narocniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednos ti.

20. clen

(narocila, oddana povezanemu podjetju, mesanemu podjetju ali narocniku, ki je del mesanega podjetja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za narocila storitev, blaga ali gradenj, ki jih:
    a) narocnik odda povezanemu podjetju ali
    b) mesano podjetje, ki ga je ustanovilo vec narocnikov za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. clena tega zakona, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh narocnikov, pod pogojem, da vsaj 80% povprecnega prometa v zvezi s storitvami, blagom ali gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejsnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev, blaga ali gradenj podjetjem oziroma narocnikom, s katerimi je povezano.
    (2) V kolikor je bilo podjetje ustanovljeno ali je zacelo poslovati pred manj kot tremi leti, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz prejsnjega odstavka tega clena verjeten, zlasti glede na poslovni nacrt.
    (3) Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja vec kakor eno podjetje, ki je povezano z narocnikom, se deleži iz prvega odstavka tega clena izracunajo ob upostevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.
    (4) Ta zakon se ne uporablja za narocila, ki jih odda:
    a) mesano podjetje, ki ga je ustanovilo vec narocnikov izkljucno za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. clena tega zakona enemu od teh narocnikov, ali
    b) narocnik takemu mesanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mesano podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da akt o ustanovitvi mesanega podjetja doloca, da bo narocnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.
    (5) Služba vlade , pristojna za evropske zadeve, posreduje Komisiji, na zahtevo le-te, naslednje podatke:
    a) imena teh podjetij ali mesanih podjetij,
    b) vrsto in vrednost narocil,
    c) podatke, ki po mnenju Komisije lahko služijo kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mesanim podjetjem, kateremu so narocila oddana, in narocnikom v skladu z zahtevami iz tega clena.

21. clen

(posebne izjeme, ki niso predmet javnega narocanja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za javna narocila storitev v zvezi s:
    a) storitvami na podrocju arbitraže in poravnave;
    b) financnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih financnih instrumentov, zlasti glede transakcij narocnikov za pridobitev denarja ali kapitala;
    c) pogodbami o zaposlitvi;
    d) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izkljucno narocnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti placa narocnik;
    e) pridobitvijo ali najemom zemljisca, obstojecih objektov ali drugih nepremicnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakrsnimikoli financnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o financnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakrsni koli obliki sklenejo istocasno, prej ali pozneje.
    (2) Ta zakon se ne uporablja za narocila storitev, oddana s strani enega narocnika drugemu narocniku ali združenju narocnikov na podlagi izkljucne pravice, podeljene na podlagi zakona.

22. clen

(narocila, ki jih doloceni narocniki oddajo za nabavo vode
    in za nabavo elektricne energije ali goriv
    za proizvodnjo energije)

Ta zakon se ne uporablja:
    a) za narocila za nabavo vode, ce jih oddajo narocniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. clena tega zakona;
    b) za narocila za nabavo elektricne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, ce jih oddajo narocniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. clena ali a) tocke 9. clena tega zakona.

1.7. Posebni primeri narocanja

23. clen

(pridržana narocila)

(1) Narocnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega narocila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, st. 100/05 – uradno precisceno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejsa ponudba ni visja kot 5% ponudbene cene najugodnejsega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri cemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega clena.
    (2) Ce narocnik na nacin iz prejsnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upostevati tudi 64. clen ZZRZI.
    (3) Narocnik, ki namerava oddati javno narocilo po tem clenu, mora to navesti v objavi javnega narocila in v razpisni dokumentaciji.

24. clen

(javno narocanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov)

(1) Narocnik lahko naroci izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega narocanja ne sme zaracunati provizije.
    (2) V primerih iz prejsnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega narocanja odgovarja narocnik. Steje se, da je narocnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.

1.8. Javna narocila storitev

25. clen

(javna narocila storitev iz Seznama storitev)

(1) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
    (2) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B), se oddajo v skladu z dolocbami tega zakona, ki dolocajo opredelitev predmeta narocila oziroma tehnicne specifikacije. Narocnik mora pri narocanju storitev iz Seznama storitev B spostovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji narocila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
    (3) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, ce je vrednost storitev iz Seznama storitev A vecja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se narocila oddajo v skladu z dolocbami zakona, ki dolocajo tehnicne specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji narocila.

1.9. Sporazumi, sklenjeni v okviru
    Svetovne trgovinske organizacije

26. clen

(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru
    Svetovne trgovinske organizacije)

Pri oddaji javnega narocila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav clanic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakrsni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).

1.10. Javnost in zaupnost

27. clen

(varstvo podatkov)

(1) Narocnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega narocila, ki jih kot poslovno skrivnost doloci ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne doloca zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.
    (2) Ne glede na dolocbo prejsnjega odstavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejse ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
    (3) Narocnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak nacin, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehnicnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo narocil lahko narocnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
    (4) Narocnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, dolocenega za odpiranje ponudb.
    (5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so doloceni z zakonom kot tajni, morajo upostevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
    (6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem narocilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega clena. Narocnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odlocitve o oddaji narocila. Dolocbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znacaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem narocilu v casu od odpiranja ponudb do sprejema odlocitve o oddaji narocila, ne veljajo.
 &n bsp;  (7) Narocnik mora omogociti ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, ter ima možnost varovati svoje interese.

1.11. Jezik

28. clen

(jezik v postopku javnega narocanja)

(1) Postopek javnega narocanja poteka v slovenskem jeziku. Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji doloci, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanasa na tehnicne znacilnosti, kakovost in tehnicno dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnicni material in drugo. V izjemnih primerih lahko narocnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specificnem tehnicnem podrocju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Ce narocnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora narocnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
    (2) Ce narocnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku doloci ustrezni rok. Stroske prevoda nosi ponudnik.
    (3) Za presojo spornih vprasanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
    (4) Dolocbe tega clena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezicnih obmocjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.

Drugo poglavje
    ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

29. clen

(ponudbe proizvodov s poreklom iz tretjih držav)

(1) Dolocbe tega clena se uporabljajo za obravnavo ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali vecstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspesen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Evropske skupnosti ali njenih držav clanic do tretjih držav.
    (2) Narocnik lahko zavrne ponudbe, oddane v postopku oddaje narocila blaga, ce delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, skladno z dolocbami zakonov, ki urejajo:
    – spremembe, dopolnitve in razveljavitve dolocenih zakonov na podrocju kmetijstva in gozdarstva,
    – carine,
    – preoblikovanje dejavnosti prosto-carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih,
    – takse na izvoženo blago,
    – izvajanje carinskih predpisov Evropskih skupnosti,
    – carinsko tarifo,
    presega 50% skupne vrednosti proizvodov, ki tvorijo ponudbo. Programska oprema, ki se uporablja v opremi komunikacijskih omrežij, se pojmuje kot proizvod.
    (3) Ce sta dve ponudbi ali vec enakovredni glede na merila za izbiro najugodnejse ponudbe, imajo prednost tiste ponudbe, ki jih ni mogoce zavrniti na podlagi prejsnjega odstavka. Glede merila cene velja, da je ponudbe treba obravnavati enakovredno, ce razlika med cenami iz ponudb ne presega 3%. Ne glede na prej navedeno, pa narocnik ne sme dati prednosti ponudbi, ce bi z njenim izborom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehnicnih lastnostih razlikovala od obstojece, kar bi povzrocilo neskladnost ali tehnicne težave pri delova nju in vzdrževanju ali bi povzrocilo nesorazmerne stroske.
    (4) Dolocbe tega clena veljajo samo v primeru, ko tretja država v svoji ponudbi ponuja proizvode, ki izvirajo iz te države.

30. clen

(odnosi s tretjimi državami v zvezi z narocili gradenj,
    blaga in storitev)

(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srecujejo slovenska podjetja pri pridobivanju narocil storitev v tretjih državah.
    (2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srecujejo in o njih porocajo slovenska podjetja pri pridobivanju narocil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespostovanja dolocb mednarodnega delovnega prava.

Tretje poglavje
    UGOTAVLJANJE ALI JE DOLOCENA DEJAVNOST NEPOSREDNO IZPOSTAVLJENA KONKURENCI

31. clen

(postopki za ugotavljanje ali je dolocena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci)

(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. clena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je dolocena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog mora vsebovati:
    – navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
    – dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
    – navedbo dolocb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.
    Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.
    (2) Ce organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prejsnjim in tretjim odstavkom tega clena za doloceno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoci vsa pomembna dejstva, zlasti vse dolocbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega clena in po potrebi priloži svoje mnenje.
    (3) Ta zakon se preneha uporabljati za narocila, katerih namen je omogociti opravljanje dolocene dejavnosti, ce Komisija:
    – sprejme odlocbo o uporabi prvega odstavka tega clena in v obdobju, ki ga doloci,
    ali
    – ne sprejme odlocbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
    (4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega clena in ce organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega clena, se za naro 0D;ila, katerih namen je omogociti opravljanje dolocene dejavnosti, ta zakon ne uporablja vec, ce Komisija z odlocbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. clena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.
    (5) Ce za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem clenu, se nadaljnje prosnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prosnjo, ne stejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prosnje.

Cetrto poglavje
    POSTOPKI NAROCANJA

32. clen

(vrste postopkov)

(1) Narocnik izvede javno narocanje po enem izmed naslednjih postopkov:
    1. odprti postopek,
    2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
    3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
    4. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
    5. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
    6. postopek zbiranja ponudb.
    (2) Narocnik izvede javno narocanje:
    a) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    – v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov in
    – v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 40.000 eurov in nižja od 160.000 eurov,
    po postopku zbiranja ponudb.
    b) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    – v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 80.000 eurov in nižja od 422.000 eurov in
    – v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 160.000 eurov in nižja od 844.000 eurov,
    po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. tocke prejsnjega odstavka.
    c) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    – v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 422.000 eurov in
    – v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 844.000 evrov,
    po postopkih iz 1. do 4. tocke prejsnjega odstavka.
    (3) Javno narocanje iz c) tocke prejsnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o narocilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o narocilu.
    (4) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega narocila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora narocnik javno narocanje prekiniti in zaceti nov postopek, skladno dolocbam tega zakona.
    (5) Dolocbe tega zakona se ne uporabljajo za javna narocila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Narocniki so glede teh narocil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega narocila.
    (6) Vlada lahko s predpisom podrobneje doloci posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega narocanja.

33. clen

(oddaja narocila po odprtem postopku)

Odprti postopek oddaje javnega narocila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno narocilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej dolocenimi zahtevami narocnika, dolocenimi v razpisni dokumentaciji.

34. clen

(oddaja narocila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in po postopku s pogajanji po predhodni objavi)

(1) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega narocila in v katerem narocnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
    (2) Postopek s pogajanji po predhodni objavi je postopek, v katerem narocnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o narocilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na nacin kot je dolocen v razpisni dokumentaciji.

35. clen

(oddaja javnega narocila po postopku s pogajanji
    brez predhodne objave)

(1) Narocnik lahko odda narocilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
    1. ce v postopku oddaje javnega narocila v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno dolocen predmet javnega narocila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;
    2. kadar je predmet narocila blago, ki se izdela izkljucno zaradi raziskovanja, poskusov, studij ali razvoja; ta dolocba ne vkljucuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroskov raziskav in razvoja;
    3. ce lahko zaradi tehnicnih oziroma umetniskih zahtev predmeta javnega narocila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izkljucnih pravic, narocilo izpolni le dolocen ponudnik;
    4. samo ce je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoce predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoce pripisati narocnikovemu ravnanju, javno narocilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoce spostovati niti skrajsanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
    5. v primeru narocanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povecanje obsega obstojecega blaga ali postavitev, ce bi zamenjava dobavitelja prisilila narocnika, da bi nabavil material, ki ima drugacne tehnicne lastnosti, to pa bi povzrocilo neskladnost ali nesorazmerne tehnicne težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
    6. za dodatne g radnje ali storitve, ki niso vkljucene v prvotni projekt ali v prvotno narocilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliscin postale potrebne za izvedbo narocila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali narocilu, pod pogojem, da se narocilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno narocilo:
    – ce teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoce tehnicno ali ekonomsko lociti od prvotnega narocila, ne da bi to narocnikom povzrocilo velike težave, ali
    – ce so dodatne storitve ali gradnje, ceprav bi se lahko locile od izvajanja prvotnega narocila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega narocila;
    7. v primeru narocanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem narocilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je narocnik oddal prvotno narocilo, ce so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim narocilom, oddanim na podlagi odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega narocila in pri izracunu ocenjene vrednosti narocila upostevaje vrednosti takih dodatnih gradenj;
    8. za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;
    9. za narocila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. clena tega zakona;
    10. za ugodne nakupe, ko je blago mogoce narociti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek cas in je cena bistveno nižja od obicajnih tržnih cen;
    11. za narocanje blaga p od posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zakljucuje svoje poslovanje, ali v primerih stecaja od stecajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, dolocenem v predpisih, ki urejajo stecaj in likvidacijo;
    12. za javna narocila storitev, kadar je narocanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natecaja in mora biti narocilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natecaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Ce je kandidatov vec morajo biti vsi povabljeni v pogajanja;
    13. v primeru, ce narocnik v že zacetem postopku javnega narocanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravocasno oddati javnega narocila, izvedba narocila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost narocila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. clena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Narocnik lahko v takem primeru odda narocilo le za cas do sklenitve pogodbe na podlagi že zacetega postopka.
    (2) V primerih javnega narocanja na podlagi prejsnjega odstavka, razen v primeru iz 1. tocke prejsnjega odstavka, mora narocnik pred zacetkom postopka oddaje narocila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o predmetu narocila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti narocila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, ce je to primerno vec gospodarskih subjektov vkljuciti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 3. in 4. tocke prejsnjega odstavka utemeljiti. Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, p redložene v neuspesnem prej izvedenem postopku javnega narocanja.

36. clen

(postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)

(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko narocnik izvede na enega od naslednjih nacinov, tako, da:
    a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejso ponudbo ob upostevanju pogojev in meril, dolocenih v objavi obvestila o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali,
    b) postopek razdeli v dve fazi:
    – v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe, ali
    – v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokoncne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi koncne razpisne dokumentacije,
    c) po zakljucenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejso ponudbo ali ponudnike, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
    (2) Narocnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vkljuci tudi pogajanja.

37. clen

(posebni nacini javnega narocanja in okvirni sporazum)

(1) Posebni nacini javnega narocanja so:
    1. dinamicni nabavni sistem in
    2. elektronska dražba.
    (2) Narocnik lahko po izvedenem postopku javnega narocanja sklene okvirni sporazum.

38. clen

(okvirni sporazum)

(1) Narocnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno narocilo in ga sklene v skladu s tem zakonom.
    (2) V kolikor je narocnik okvirni sporazum sklenil v skladu s tem zakonom, lahko takrat, ko narocila oddaja na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave.
    (3) V kolikor narocnik okvirnega sporazuma ni oddal v skladu s tem zakonom, ne sme uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave.
    (4) Narocnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem krsil temeljna nacela javnega narocanja.
    (5) Narocnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji narocila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega narocila, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega narocila), pod pogoji, ki jih doloci Komisija. Narocnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji narocila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.

39. clen

(dinamicni nabavni sistem)

(1) Da bi vzpostavil dinamicni nabavni sistem, narocnik uposteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje narocil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vkljucijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, ce so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamicnega nabavnega sistema in oddaje narocil v njegovem okviru narocnik uporablja izkljucno elektronska sredstva v skladu s 67. clenom tega zakona.
    (2) Za namene vzpostavitve dinamicnega nabavnega sistema narocnik:
    a) objavi obvestilo o javnem narocilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamicni nabavni sistem;
    b) v razpisni dokumentaciji navede tudi znacilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehnicnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
    c) po objavi obvestila in do zakljucka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.
    (3) Narocnik med celotnim trajanjem dinamicnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega clena. Ocenjevanje zakljuci najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljsa to ocenjevalno obdobje, ce se v tem casu ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Narocnik v najkrajsem možnem  0D;asu obvesti ponudnika o njegovi vkljucitvi v dinamicni nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
    (4) Vsako posamezno narocilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Narocnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o narocilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo v roku, ki ne sme biti krajsi kakor 15 dni od datuma posiljanja poenostavljenega obvestila. Narocnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav, predloženih do tega skrajnega roka.
    (5) Narocnik povabi vse ponudnike, ki so vkljuceni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno narocilo, ki ga je treba oddati v okviru tega sistema, in doloci rok za prejem ponudb. Narocilo odda ponudniku, ki je predložil najboljso ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem narocilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamicnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, ce je to primerno, bolj natancno navedejo v povabilu.
    (6) Dinamicni nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor stiri leta, razen v upravicenih izjemnih primerih, o cemer pa mora narocnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
    (7) Narocnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega narocila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih narocilih za cetrtletje. V tem primeru mora narocnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega cetrtletja.

40. clen

(uporaba elektronskih dražb)

(1) Narocnik se lahko odloci, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi narocilo oddal na elektronski dražbi, ce je takrat že mogoce natancno in nedvoumno dolociti tehnicne specifikacije narocila. V enakih okoliscinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po zacetku odpiranja konkurence za narocila, ki jih je treba oddati v okviru dinamicnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:
    – na cenah, ce se narocilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
    – na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, ce se narocilo odda ekonomsko najugodnejsemu ponudniku.
    (2) Narocnik, ki se odloci za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem narocilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
    a) znacilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te znacilnosti merljive in se lahko izrazijo v stevilkah ali odstotkih;
    b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom narocila;
    c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, ce je mogoce, kdaj jim bodo na voljo;
    c) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
    d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, ce je to primern o, zahtevane pri ponujanju;
    e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehnicnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
    (3) Pred zacetkom postopka elektronske dražbe mora narocnik opraviti zacetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski nacin istocasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in cas zacetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v vec zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme zaceti prej kakor dva delovna dneva po datumu odposiljanja povabil.
    (4) Ce se narocilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. clena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematicno formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za dolocitev avtomaticnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vkljucevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za dolocitev ekonomsko najugodnejse ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjsati na doloceno vrednost. Ce so dovoljene variante, se mora za vsako varianto dolociti locena formula.
    (5) Narocnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporociti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogo& #x10D;ijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporociti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, ce je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi stevilo udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa narocnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
    (6) Elektronska dražba se lahko zakljuci na enega ali vec naslednjih nacinov:
    a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora narocnik vnaprej navesti datum in cas zakljucka dražbe;
    b) v povabilu k sodelovanju mora narocnik navesti, da bo dražba zakljucena, ko ne bo vec ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo narocniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni vec mogoce predložiti nove ponudbe in pomeni zakljucek elektronske dražbe;
    c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
    (7) Ce se narocnik odloci, da bo elektronsko dražbo zakljucil v skladu s c) tocko prejsnjega odstavka, ce je mogoce v kombinaciji z nacinom, opredeljenim v b) tocki prejsnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen cas za vsako fazo dražbe.
    (8) Po zakljucku elektronske dražbe mora narocnik oddati narocilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izracunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Narocniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak nacin, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo kon kurenco ali spreminjajo predmet narocila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o narocilu in v razpisni dokumentaciji.
    (9) Ce se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora narocnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogocen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.

Peto poglavje
    SPLOSNA PRAVILA GLEDE DOLOCITVE TEHNICNIH
    IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROCANJA

41. clen

(tehnicne specifikacije)

(1) Tehnicne specifikacije iz Seznama opisov dolocenih tehnicnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov dolocenih tehnicnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega narocila, kot npr. v obvestilu o javnem narocilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoce, je potrebno tehnicne specifikacije dolociti tako, da upostevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.
    (2) Tehnicne specifikacije morajo omogocati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih narocil konkurencnim gospodarskim subjektom. Tehnicne specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta narocila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve narocnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
    (3) Ne glede na tehnicna pravila, ki jih kot obvezna dolocajo predpisi, se morajo tehnicne specifikacije oblikovati:
    a) s sklicevanjem na tehnicne specifikacije iz Seznama opisov dolocenih tehnicnih specifikacij ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenasajo evropske standarde, evropska tehnicna soglasja, skupne tehnicne specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnicne referencne sisteme, ki so jih dolocili evropski organi za standardizacijo, ali, ce teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnicna soglasja ali slovenske tehnicne specifikacije, povezane z nacrtovanjem, izracunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«, ali
    b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev; ki lahko vklj ucujejo tudi elemente, ki se nanasajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natancni, da omogocajo ponudniku opredelitev predmeta narocila in da omogocijo narocnikom oddajo narocila, ali
    c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) tocke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz tocke a) tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami, ali
    d) s sklicevanjem na specifikacije iz a) tocke tega odstavka v zvezi z enimi znacilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) tocke tega odstavka v zvezi z drugimi znacilnostmi.
    (4) Ce narocnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz a) tocke prejsnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, ce ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na nacin, ki ga je narocnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da resitve, ki jih predlaga, na enak nacin izpolnjujejo zahteve, dolocene v tehnicnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (5) Ce narocnik izkoristi možnost iz a) tocke tretjega odstavka tega clena, da doloci predpise v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehnicnim soglasjem, skupno tehnicno specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehnicnim referencnim sistemom, ki so ga dolocili e vropski organi za standardizacijo, ce se te specifikacije nanasajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih dolocajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na nacin, ki je sprejemljiv za narocnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve narocnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (6) Ce narocnik doloci okoljske znacilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) tocke tretjega odstavka tega clena, lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (vec-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
    – so navedene specifikacije primerne za opredelitev znacilnosti blaga ali storitev, ki so predmet narocila,
    – so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
    – so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrosniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
    – da so na voljo vsem zainteresiranim.
    (7) Narocnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehnicnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (8) Za namene tega clena se za priznane organe stejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Narocnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah clanicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.
    (9) Ce tega ne upravicuje predmet narocila, se tehnicne specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, ce bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izloceni. Navedeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugace ni mogoce opisati predmeta narocila, v skladu s tretjim in cetrtim odstavkom tega clena; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.
    (10) Ce so funkcionalne zahteve iz tehnicnih specifikacij opredeljene kot pogoj je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.
    (11) Narocnik mora gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za pridobitev narocila, na njihovo zahtevo, posredovati tehnicne specifikacije, ki jih uporabljajo pri narocanju blaga, gradenj ali storitev, ali tehnicne specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti pri narocilih oddanih na podlagi periodicnih informativnih obvestil v smislu prvega in drugega odstavka 61. clena tega zakona.
    (12) Ce tehnicne specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, narocnik gospodarske subjekte zgolj napoti na to dokumentacijo.

42. clen

(variantne ponudbe)

(1) Ce je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejsa ponudba, lahko narocnik doloci, da bodo upostevali variante, ki jih predložijo ponudniki.
    (2) Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu navesti, ali dopusca predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuscene jih narocnik ne sme upostevati.
    (3) Narocnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upostevati v variantnih ponudbah, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
    (4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve narocnika. V postopkih za oddajo javnega narocila blaga ali storitev narocnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izkljucno iz razloga, ker bi izvedba variante pomenila javno narocilo storitve namesto javnega narocila blaga in obratno.

43. clen

(pogoji, ki vkljucujejo socialne in okoljske vidike)

(1) Vlada lahko predpise, da se morajo za dolocene vrste javnega narocanja in za posamezne proizvode in storitve dolociti okoljske tehnicne specifikacije ali okoljska merila za izbor. Pri tem mora vlada dolociti tudi kaksna so ta merila in kako se jih uporablja.
    (2) Narocnik lahko doloci tudi druge pogoje za izvedbo narocila, ki se lahko nanasajo zlasti na socialne in okoljske vidike, ce so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji.

44. clen

(obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, dolocbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)

(1) Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, dolocbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo narocila.
    (2) Ce nudi narocnik informacije iz prejsnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega narocanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upostevali obveznosti v zvezi z dolocbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z dolocbo, ki ureja obravnavanje neobicajno nizkih ponudb.

Sesto poglavje
    POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI
    IN MERILA ZA IZBOR

45. clen

(splosne dolocbe)

(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje narocil:
    a) mora narocnik izlociti iz postopka gospodarske subjekte, ki ne izpolnjujejo pravil in pogojev v skladu s prvim, drugim in cetrtim odstavkom 48. clena tega zakona,
    b) mora narocnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, dolocenimi v skladu z 48. clenom tega zakona,
    c) narocnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. clenom tega zakona zmanjsa stevilo kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) tocko tega odstavka.
    (2) Ce se obvestilo o javnem narocilu opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti in z namenom izbire udeležencev v postopkih za oddajo dolocenega narocila, ki je predmet javnega narocanja, mora narocnik:
    a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z dolocbami 47. clena tega zakona;
    b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste dolocbe prvega odstavka, ki se nanasajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji.
    (3) Narocnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za oddajo ponudb in da je oddaja narocila v skladu z merili za oddajo, dolocenimi v 49. in 50. clenu tega zakona.
    (4) Ne glede na druge dolocbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudb a. Podatke iz uradnih evidenc narocnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanasajo.

46. clen

(vzajemno priznavanje upravnih, tehnicnih ali financnih pogojev ter certifikatov, preskusov in dokazov)

(1) Pri izbiri udeležencev v postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odlocitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, narocnik ne sme:
    a) postaviti takih upravnih, tehnicnih ali financnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;
    b) zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
    (2) Kadar narocnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Narocnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah clanicah. Prav tako mora narocnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
    (3) Za narocila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko narocnik zaradi preverjanja tehnicne sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar narocniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Evropske skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Narocnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah clanicah. Prav tako mora narocnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.

47. clen

(sistem ugotavljanja sposobnosti)

(1) Narocnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Narocnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti.
    (2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega razlicne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Narocnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih doloci. Ce ti pogoji in pravila vkljucujejo tehnicne specifikacije, se uporablja 41. clen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
    (3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega clena lahko vkljucujejo razloge za izlocitev iz 42. clena Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS, st. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Ce je narocnik narocnik po prvem odstavku 3. clena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vkljucevati razloge za izlocitev iz prvega odstavka 42. clena ZJN-2.
    (4) Ce pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega clena vkljucujejo zahteve glede ekonomske in financne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora narocniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva narocnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. clena tega zakona sklicuje na sposobnost clanov skupine ali drugih subjektov.
    (5) Ce pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega clena vkljucujejo zahteve glede tehnicne in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora narocniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva narocnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. clena tega zakona sklicuje na sposobnost clanov skupine ali drugih subjektov.
    (6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega clena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, ce jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora narocnik posredovati na portal javnih narocil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Ce narocnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih narocnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh narocnikov sporociti zainteresiranim gospodarskim subjektom.
    (7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi narocnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto narocila, za katero velja sposobnost.
    (8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora narocnik upostevati p redvsem dolocbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter dolocb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehnicnih ali financnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.
    (9) Ce se obvestilo o javnem narocilu izvede z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, narocnik ponudnike v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali udeležence v postopku s pogajanji izbere izmed sposobnih kandidatov, v skladu s taksnim sistemom.

48. clen

(pogoji za ugotavljanje sposobnosti)

(1) V odprtem postopku morajo narocniki pri dolocitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni.
    (2) Narocnik, ki izbira kandidate v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji, mora zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji.
    (3) V postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopkih s pogajanji lahko narocnik pri oblikovanju pogojev uposteva svojo objektivno potrebo za zmanjsanje stevila kandidatov, ki je upravicena glede na uravnoteženo razmerje med posebnimi znacilnostmi postopka oddaje narocila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je pri stevilu izbranih kandidatov potrebno upostevati, da je treba zagotoviti konkurenco.
    (4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega clena lahko vkljucujejo razloge za izlocitev iz 42. clena ZJN-2. Ce pa je narocnik narocnik po prvem odstavku 3. clena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vkljucevati razloge za izlocitev iz prvega odstavka 42. clena ZJN-2.
    (5) Ce pogoji iz prvega in drugega odstavka tega clena vkljucujejo zahteve glede ekonomske in financne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora narocniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva narocnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih s ubjektov iz 4. clena tega zakona sklicuje na sposobnost clanov skupine ali drugih subjektov.
    (6) Ce pogoji iz prvega in drugega odstavka tega clena vkljucujejo zahteve glede tehnicne in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora narocniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva narocnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. clena tega zakona sklicuje na sposobnost clanov skupine ali drugih subjektov.

49. clen

(merila za izbiro ponudbe)

(1) Narocnik lahko odda narocilo:
    a) na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe z uporabo razlicnih meril v povezavi s predmetom narocila, kot so na primer kakovosti, cene, tehnicnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroskov poslovanja, stroskovne ucinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnicne pomoci, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokoncanje del, ali
    b) na podlagi najnižje cene.
    (2) V kolikor narocnik navede merila v obvestilu o javnem narocilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
    (3) Narocnik mora v primeru oddaje narocila na podlagi merila ekonomsko najugodnejse ponudbe v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo narocila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega narocila. Narocnik lahko ovrednoti merila z dolocitvijo maksimalnega razpona. Ce po mnenju narocnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoce ovrednotiti, mora narocnik v obvestilu o javnem narocilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurencnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejsega do najmanj pomembnega.
    (4) Pri ocenjevanju ponudb mora narocnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem narocilu ali razpisni dokumentaciji in nacin, kot so bila opisana in vrednotena.
    (5) V primeru dveh ali vec ekonomsko najugodnejsih ponudb narocnik izbere najugodnejso ponudbo tudi na podlagi vnaprej dolocenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih doloci v razpisni dokumentaciji.
    (6) V kolikor narocnik odda narocilo na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe z uporabo razlicnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril.

50. clen

(neobicajno nizka ponudba)

(1) Ce narocnik meni, da je pri dolocenem narocilu ponudba neobicajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve narocila glede na blago, gradnje ali storitve, mora narocnik, preden zavrne taksno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega narocila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je narocnik predhodno dolocil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanasajo zlasti na:
    a) ekonomicnost nacina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
    b) izbrane tehnicne resitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
    c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
    d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
    e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoc.
    (2) Narocnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upostevajoc predložena dokazila. V kolikor narocnik ugotovi, da je ponudba neobicajno nizka, tako ponudbo izloci.
    (3) Ce narocnik ugotovi, da je ponudba neobicajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoc, lahko zavrne ponudbo le, ce se je prej posvetoval s ponudnikom, ce slednji v primernem roku, ki ga doloci narocnik, ne more dokazati, da je pomoc dodeljena zakonito. Ce narocnik zavrne ponudbo v teh okoliscinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in Komisijo.

Sedmo poglavje
    ROKI

51. clen

(roki za prejem prijav in ponudb)

(1) Pri dolocanju rokov za prejem prijav in ponudb mora narocnik upostevati predvsem zapletenost narocila in cas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, dolocene s tem zakonom.
    (2) Ce je obvestilo o javnem narocilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, steje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je narocnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

52. clen

(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)

Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma posiljanja obvestila o javnem narocilu v objavo.

53. clen

(skrajsanje rokov v odprtem postopku)

(1) V primeru, da narocnik objavi periodicno informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, dolocen v prejsnjem clenu lahko skrajsa, vendar ne sme biti krajsi od 24 dni.
    (2) Rok zacne teci od dneva posiljanja obvestila o javnem narocilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
    (3) Skrajsanje rokov na podlagi prvega odstavka tega clena je dovoljeno samo pod pogojem, ce je periodicno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem narocilu, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in ce je periodicno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in najvec 12 mesecev pred datumom posiljanja obvestila o javnem narocilu.

54. clen

(podaljsanje rokov)

Ce se zaradi kakrsnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, ceprav so bile pravocasno zahtevane, ne predložijo v rokih, dolocenih v tem zakonu, ali ce se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo sele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim narocilom na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljsajo, razen v primeru medsebojnega dogovora v skladu z b) tocko 55. clena tega zakona, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljsanje roka mora narocnik objaviti na portalu javnih narocil.

55. clen

(roki za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb)

V primeru oddaje narocila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:
    a) rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem narocilu, ali na podlagi povabila narocnika v skladu s cetrtim odstavkom 87. clena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je narocnik odposlal obvestilo ali povabilo;
    b) rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko doloci z medsebojnim dogovorom med narocnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako casa za pripravo in oddajo ponudb;
    c) kadar roka za prejem ponudb ni mogoce dogovoriti, narocnik doloci rok, ki mora biti daljsi od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.

56. clen

(skrajsanje rokov)

Skrajsanje rokov iz prvega odstavka 53. clena tega zakona v nobenem primeru ne sme povzrociti, da bi bili roki za prejem ponudb na podlagi obvestila o javnem narocilu, ali na podlagi povabila narocnika s periodicnim informativnim obvestilom, krajsi od 15 dni od datuma posiljanja obvestila o narocilu ali povabila.

Osmo poglavje
    OBJAVE

57. clen

(vrste objav)

(1) Vrste objav so:
    1. periodicno informativno obvestilo,
    2. obvestilo o javnem narocilu,
    3. obvestilo o oddaji narocila,
    4. obvestilo o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
    5. obvestilo o oddaji narocila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
    (2) Narocnik vse vrste objav v zvezi z javnimi narocili poslje v objavo portalu javnih narocil, upostevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

58. clen

(obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo obvestila o javnem narocilu)

(1) Pri narocilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem narocilu mora opraviti:
    a) s periodicnim informativnim obvestilom, ali
    b) z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali
    c) z obvestilom o javnem narocilu.
    (2) V primeru dinamicnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem narocilu objavi z obvestilom o narocilu iz c) tocke prejsnjega odstavka, objava narocil na podlagi takih sistemov pa se objavi s poenostavljenim obvestilom o narocilu iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem narocilu pri dinamicnem nabavnem sistemu, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem narocilu pri dinamicnem nabavnem sistemu).
    (3) Ce se obvestilo o javnem narocilu opravi v obliki periodicnega informativnega obvestila:
    a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet narocila, ki bo oddano;
    b) je treba v obvestilu navesti, da bo narocilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem narocilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
    c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), najvec 12 mesecev pred datumom, ko se poslje povabilo. Poleg tega se mora narocnik držati rokov, dolocenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.

59. clen

(oblika in nacin objave obvestil)

(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz prilog uredbe, ki jo izda vlada. Narocnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Narocnik je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) st. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o dolocitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih narocil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L st. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1).
    (2) Objave, ki jih narocnik poslje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se posljejo v elektronski obliki preko portala javnih narocil.
    (3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.
    (4) Stroski objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih narocil, se krijejo iz proracuna Republike Slovenije, stroski objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proracuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroskov objav so vsteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.

60. clen

(pravilo zaporednosti objav)

(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih narocil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih narocil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih narocil, mora biti naveden datum odposiljanja Komisiji.
    (2) Portal javnih narocil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata narocniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odposiljanja obvestil morajo narocniki hraniti in jih po potrebi predložiti kot dokaz.

61. clen

(periodicna informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti)

(1) Narocnik poslje v objavo Komisiji ali portalu javnih narocil periodicno informativno obvestilo, ki vsebuje:
    a) v primerih narocil blaga, skupno okvirno vrednost narocil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih narocnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, ce je skupna ocenjena vrednost enaka ali vecja od 750.000 eurov. Narocnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
    b) v primerih narocil storitev, skupno ocenjeno vrednost narocil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih narocnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, ce je skupna ocenjena vrednost vecja ali enaka od 750.000 eurov;
    c) v primerih narocil gradenj, skupne znacilnosti narocil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, ce je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali vecja od vrednosti, opredeljene v 17. clenu tega zakona.
    (2) Obvestila na podlagi tocke a) in b) prejsnjega odstavka mora narocnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih narocil cim prej po sprejemu proracuna. Obvestila na podlagi tocke c) prejsnjega odstavka mora narocnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih narocil cim prej po odlocitvi, ki vkljucuje nacrt narocil gradenj ali narocil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava narocnik oddati. Narocniki, ki objavijo periodicno informativno obvestilo na portalu javnih narocil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodicnega informativnega obvestila na portalu javnih narocil, v obliki in po postopku za posiljanje obvestil iz Informacij povezanih z objavljanjem. Periodicna informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih narocil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum posiljanja. Narocnik mora objaviti periodicno informativno obvestilo iz a), b) in c) tocke prejsnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem narocanju doloci skrajsane roke za prejem ponudb. Periodicno informativno obvestilo se ne uporablja v primerih narocanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
    (3) Narocnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodicna informativna obvestila, ki se nanasajo na vecje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vkljucene v prejsnje periodicno informativno obvestilo, ce je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
    (4) V kolikor se narocnik odloci za uporabo sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. clenom tega zakona, sestavi o sistemu ugotavljanja sposobnosti obvestilo, v katerem navede namen sistema in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Ce sistem traja vec kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Ce sistem traja manj casa, zadostuje prvo obvestilo.

62. clen

(obvestilo o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb
    po predhodni objavi)

(1) Narocnik mora poslati v objavo na portal javnih narocil obvestilo o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
    (2) Obvestilo o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz prejsnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
    a) podatke o narocniku,
    b) navedbo predmeta javnega narocila in ce je to primerno njegov opis,
    c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem narocilu: ali bo narocnik izvedel postopek v dveh fazah, ali bo v prvi fazi izvedel dialog s prijavitelji in ali bo v postopek vkljucil pogajanja,
    d) navedbo o vzpostavitvi dinamicnega nabavnega sistema, ce je to primerno,
    e) pogoje, ki morajo biti izpolnjeni,
    f) merila, na podlagi katerih bo primerjal ponudbe,
    g) rok, v katerem morajo biti oddane prijave in/ali ponudbe,
    h) navedbo ali je objava hkrati razpisna dokumentacija.

63. clen

(obvestilo o oddaji narocila)

(1) Narocnik, ki je oddal narocilo, mora v dveh mesecih od oddaje narocila objaviti obvestilo o oddaji narocila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega narocila, pod pogoji, ki jih doloci Komisija.
    (2) V primeru javnega narocila storitev iz Seznama storitev B narocnik v obvestilu navede, ali soglasa z njegovo objavo.
    (3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega narocila in oznaceni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statisticne namene.
    (4) Ce narocnik odda narocilo storitev na podrocju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoce oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporociti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navede v obvestilu o oddaji javnega narocila. Narocnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem narocilu.

64. clen

(obvestilo o oddaji narocila po postopku zbiranja ponudb
    po predhodni objavi)

(1) Narocnik mora poslati obvestilo o oddaji narocila po postopku zbiranja ponudb v objavo na portal javnih narocil.
    (2) Obvestilo iz prejsnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
    a) podatke o narocniku,
    b) navedbo predmeta javnega narocila in ce je to primerno njegov opis,
    c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem narocilu,
    d) merila, na podlagi katerih je primerjal ponudbe,
    e) navedbo izbranega ponudnika ali sklenitelja okvirnega sporazuma,
    f) pogodbeno vrednost in
    g) rok veljavnosti pogodbe.

65. clen

(neobvezna objava)

Narocnik lahko v skladu s 63. in 64. clenom tega zakona objavi tudi obvestila o javnih narocilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.

Deveto poglavje
    SPOROCANJE

66. clen

(pravila, ki se uporabljajo za sporocanje)

(1) Narocnik lahko v postopku javnega narocanja vsa sporocila in informacije posilja po posti, faksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru posiljanja prijav se lahko prenasajo sporocila in informacije tudi po telefonu.
    (2) Narocnik mora izbrati tak nacin ali nacine sporocanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vkljucevanju v postopek javnega narocanja.
    (3) V primeru sporocanja podatkov na elektronski nacin, morajo biti sredstva in tehnicne lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splosna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splosni rabi.
    (4) Gospodarski subjekti lahko posiljajo prijave za sodelovanje na naslednji nacin:
    a) v pisni obliki ali po telefonu;
    b) v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu, je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za oddajo prijav;
    c) ce so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu, narocnik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po posti ali na elektronski nacin, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za posiljanje potrditve mora narocnik navesti v obvestilu o javnem narocilu.

67. clen

(elektronsko posiljanje in sprejemanje ponudb)

Za sredstva za elektronsko posiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
    a) vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vkljucno s sifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, nacrtov in projektov pri natecajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, nacrtov in projektov pri natecajih);
    b) ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz drugega in tretjega odstavka 46. clena, 47. in 48. clena tega zakona, predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.

68. clen

(obvescanje prosilcev za priznanje sposobnosti,
    kandidatov in ponudnikov)

(1) Narocnik mora cim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odlocitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo narocila ali vkljucitvijo v dinamicni nabavni sistem, vkljucno z razlogi za odlocitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda narocila, za katerega so bile oddane konkurencne ponudbe, ali da ponovno zacne postopek ali izvajanje dinamicnega nabavnega sistema; narocnik te informacije ponudi v pisni obliki, ce se to od njega zahteva.
    (2) Na zahtevo gospodarskega subjekta narocnik cim prej obvesti:
    – vse neuspesne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
    – vse neuspesne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vkljucujoc razloge za njegovo odlocitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odlocitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
    – vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
    (3) Rok za obvescanje v nobenem primeru ne sme biti daljsi od 15 dni od prejema pisne zahteve. Narocnik se lahko odloci, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega clena v zvezi z oddajo narocila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vkljucitvijo v dinamicni nabavni sistem, ce bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugace v nasprotju z javnim interesom, bi skodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.
    (4) Narocnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v  61;estih mesecih obvesti ponudnike o svoji odlocitvi glede priznanja sposobnosti. Ce narocnik predvideva, da bo odlocanje trajalo vec kakor stiri mesece od predložitve prijave, mora narocnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravicujejo podaljsanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
    (5) Narocnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odlocitvi in o razlogih za zavrnitev cim prej in v nobenem primeru ne vec kot 15 dni po datumu sprejema odlocitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. clena tega zakona.
    (6) Narocnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta preklice samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. clena tega zakona. O nameri, da bo narocnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarski subjekt v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, dolocenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravicujejo predlagano dejanje.

69. clen

(hranjenje podatkov v zvezi z oddajo narocil)

(1) Narocnik mora o vsakem narocilu hraniti podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravicujejo svoje odlocitve, ki jih je sprejel v zvezi z:
    a) ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo narocil;
    b) uporabo postopkov brez predhodne objave;
    c) neupostevanjem 4., 33. do 35., 41. do 44., 57. do 65. clena tega zakona, na podlagi odstopanj, predvidenih v 3. in 5. do 10. clenu tega zakona in v 17. do 24. clenu in 31. clenu tega zakona. Narocnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo narocil, ki se izvajajo na elektronski nacin.
    (2) Narocnik mora hraniti podatke najmanj stiri leta od dneva oddaje narocila, iz razloga, da lahko na zahtevo Evropske komisije le-tej zagotovi potrebne podatke.

70. clen

(ponudba v elektronski obliki)

(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, ce to omogoca informacijski sistem, ki ga uporablja narocnik.
    (2) Narocnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem narocnika mora zagotoviti tehnolosko neodvisen sprejem ponudb.
    (3) Informacijski sistem, ki ga uporablja narocnik mora biti zgrajen tako, da omogoca odpiranje in vpogled v ponudbe sele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja narocnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu narocnika tako, da tega ni mogoce kasneje spremeniti.
    (4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
    (5) Elektronski ponudbi mora biti dodan casovni žig.
    (6) V nobenem primeru narocnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki prepreciti ali drugace omejiti konkurence med ponudniki. Narocnikov informacijski sistem mora omogocati posiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
    (7) Narocnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprecitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
    (8) Narocnikov informacijski sistem mora omogocati arhiviranje elektronskih ponudb na nacin, kot to doloca ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.

Drugi del
    RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROCANJA

Prvo poglavje
    SKUPNE DOLOCBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROCANJA, RAZEN ZA POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB

71. clen

(strokovna komisija)

Narocnik lahko za vodenje postopka javnega narocanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega narocanja.

72. clen

(strokovni dialog)

Pred zacetkom postopka javnega narocanja lahko narocnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali uposteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporocila ne preprecujejo ali omejujejo konkurence.

73. clen

(faze postopka)

Postopek javnega narocanja poteka po naslednjih fazah, razen ce ta zakon za posamezno vrsto postopka ne doloca drugace:
    1. periodicno informativno obvestilo, ce je to primerno,
    2. priprava razpisne dokumentacije,
    3. objava obvestila o javnem narocilu,
    4. predložitev in odpiranje ponudb,
    5. pregled in ocenjevanje ponudb,
    6. odlocitev o oddaji javnega narocila,
    7. objava obvestila o oddaji javnega narocila.

74. clen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, ce ta zakon za posamezno vrsto postopka ne doloca drugace, naslednji elementi:
    1. povabilo k oddaji ponudbe,
    2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
    3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o nacinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
    4. splosni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
    5. elementi za pripravo predracuna z navodilom o izpolnitvi,
    6. morebitna financna ali druga zavarovanja.
    (2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet narocila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi obvestila o javnem narocilu. Kot del razpisne dokumentacije stejejo tudi informacije, ki jih posreduje narocnik gospodarskim subjektom, sodelujocim v postopku oddaje javnega narocila.

75. clen

(objava obvestila o javnem narocilu
    in razpisne dokumentacije)

Narocnik mora objaviti obvestilo o javnem narocilu in razpisno dokumentacijo, vkljucno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali preko portala javnih narocil. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na portalu javnih narocil je brezplacen. Narocnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehnicnih razlogov ne more biti dostopna na ali preko portala javnih narocil.

76. clen

(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)

(1) Po poteku roka za prejem ponudb narocnik ne sme vec spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
    (2) Narocniki na ali preko portala javnih narocil posreduje dodatna pojasnila vezana na razpisno dokumentacijo najpozneje sest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravocasno.

77. clen

(predložitev ponudbe)

(1) Pravocasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik narocniku ponudbo predložiti do roka, dolocenega za prejem ponudb.
    (2) Narocnik mora dolociti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
    (3) Ce ponudba ni bila predložena v roku, dolocenem za prejem ponudb, se steje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora narocnik po koncanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
    (4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po posti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen nacin, skladno z zahtevami narocnika.
    (5) Narocnik mora ob prejemu ponudbe oznaciti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izrociti potrdilo o prejemu.

78. clen

(ponudba za sklope)

Ce je narocnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanasa na celotno narocilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj narocnik sklene pogodbo z enim ali vec ponudniki, z najugodnejso kombinacijo ponudb.

79. clen

(javno odpiranje ponudb)

Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih narocil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali visja od vrednosti iz drugega odstavka 17. clena tega zakona.

80. clen

(odpiranje ponudb)

(1) Odpiranje ponudb izvede narocnik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob casu, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem narocilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.
    (2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:
    – naziv ponudnika ali sifro, ce je bil razpis anonimen,
    – variantne ponudbe, ce so dopustne ali ponudbe z opcijami,
    – ponudbeno ceno ter morebitne popuste, v zapisnik pa se lahko vpisejo tudi drugi podatki iz ponudb, ce tako odloci narocnik.
    (3) V kolikor narocnik ne vroci zapisnika o odpiranju ponudb pooblascenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.

81. clen

(preveritev ponudbe)

(1) Narocnik mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji narocila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
    (2) V kolikor narocnik v postopku javnega narocanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnicna in zavajajoca dokazila, je dolžan ponudnika izlociti iz nadaljnjega postopka javnega narocanja. Narocnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Takega ponudnika oziroma podizvajalca se izloci iz postopkov javnega narocanja za obdobje treh let, v kolikor je predmet narocila blago ali storitev oziroma za obdobje petih let, v kolikor je predmet narocila gradnja. Ministrstvo, pristojno za finance, objavi seznam ponudnikov z negativnimi referencami na svoji spletni strani.

82. clen

(dopustne dopolnitve ponudbe)

(1) V kolikor narocnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogociti dopolnitev take ponudbe. Narocnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, ce dolocenega dejstva ne more sam preveriti. Ce ponudnik v roku, ki ga doloci narocnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora narocnik tako ponudbo izlociti.
    (2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnicne specifikacije predmeta javnega narocila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugacno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je narocnik prejel v postopku javnega narocanja.

83. clen

(odlocitev o oddaji narocila)

(1) Narocnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljsi od 60 dni, sprejme odlocitev o oddaji narocila. Svojo odlocitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odlocitvi mora narocnik pisno obvestiti ponudnike po posti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
    (2) Na pisno opozorilo ponudnika na odlocitev narocnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji narocila, lahko narocnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odlocitev spremeni in sprejme novo, skladno dolocbi prejsnjega odstavka. Od dneva prejema nove odlocitve o oddaji narocila tece rok za vložitev zahtevka za revizijo.
    (3) V kolikor odlocitev o oddaji narocila ne vsebuje:
    – razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
    – prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
    lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri narocniku zahtevo za dodatno obrazložitev odlocitve o oddaji narocila, v kateri mora jasno navesti o cem mora narocnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odlocitve narocnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, narocnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga doloci narocnik, dopolni. Ce ponudnik zahteve ne dopolni, jo narocnik zavrže. Narocnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odlocitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odlocitve o oddaji narocila tece rok za vložitev zahtevka za revizijo, v skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega narocanja.
&nbs p;   (4) Narocnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odlocitve delno ali v celoti, ce bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali ce bi lahko sporoceni podatki vplivali na posteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z dolocili tega zakona o varstvu podatkov. Narocnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih narocil, glede izrocitve vseh podatkov o postopku oddaje narocila.

84. clen

(izlocitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev
    vseh ponudb)

(1) V postopku oddaje javnega narocila mora narocnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. clenom tega zakona izlociti vse ponudbe, ki niso popolne.
    (2) Narocnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega narocanja.
    (3) Narocnik lahko zavrne vse ponudbe. Ce je narocnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odlocitvi, da zacne nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odlocitev mora poslati v objavo na portal javnih narocil.
    (4) V primeru javnih narocil, katerih vrednost je enaka ali vecja od vrednosti iz prvega odstavka 17. clena tega zakona, mora narocnik obvestiti tudi Komisijo in odlocitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

Drugo poglavje
    POSEBNE DOLOCBE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROCANJA

1.1. Posebne dolocbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti

85. clen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Narocnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
    1. povabilo k oddaji prijave,
    2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
    3. navedbo stevila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, ce je to primerno,
    4. pogoje, ki so vezani na predmet narocila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega narocila,
    5. navedbo meril za izbiro, ce je to mogoce,
    6. drugo.
    (2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo mora vsebovati vsaj:
    1. povabilo k oddaji ponudbe,
    2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
    3. splosni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
    4. elemente za pripravo predracuna z navodilom o izpolnitvi,
    5. opis in ovrednotenje meril za izbiro.

86. clen

(obvestilo o priznanju sposobnosti)

Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora narocnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo.

87. clen

(povabilo k oddaji ponudbe)

(1) Ce se oddaja javno narocilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora narocnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
    (2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.
    (3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne narocnik, ki je odgovoren za javno narocanje.
    (4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
    a) kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in nacin placila zneska, ki ga je treba placati za pridobitev dodatnih dokumentov;
    b) navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
    c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem narocilu;
    d) sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;
    e) merila za oddajo narocila, ce niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem narocilu;
    f) relativno pomembnost meril za oddajo narocila ali, ce je to potrebno, padajoce zaporedje pomembnosti teh meril, ce niso navedena v obvestilu o javnem narocilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.
    (5) Ce se javni razpis opravi v obliki periodicnega informativnega obvestila, mora narocnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natancnih podatkov o narocilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred zacetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
    a) vrsto in kolicino, vkljucno z možnostjo dodatnih narocil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna narocila, vrsto in kolicino in po možnosti predviden cas objave nadaljnjih obvestil o javnih narocilih za gradnje, blago ali storitve;
    b) vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
    c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem narocilu;
    d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
    e) naslov subjekta, ki bo oddal narocilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;
    f) ekonomske in tehnicne pogoje, financna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
    g) znesek in nacin placila zneska, ki ga je treba placati za pridobitev razpisne dokumentacije;
    h) obliko pogodbe, ki je predmet narocila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kaksna koli njihova kombinacija, in
    i) merila za oddajo narocila in njihovo težo ali, ce je to potrebno, padajoce zaporedje pomembnosti teh meril, ce niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem.

1.2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave

88. clen

(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)

(1) Narocnik lahko doloci, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjsali stevilo resitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji dolociti, da bo tako možnost uporabil in na kaksen nacin.
    (2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
    1. povabilo k oddaji ponudbe,
    2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
    3. opis predmeta narocila ali ciljev, ki jih želi doseci narocnik z izvedbo narocila,
    4. splosne pogoje pogodbe,
    5. elemente za pripravo predracuna z navodilom o izpolnitvi.

89. clen

(rok za prejem ponudbe)

Narocnik doloci rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet narocila.

90. clen

(povabilo k pogajanjem)

(1) Narocnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje, po pregledu ponudb v skladu s 87. clenom tega zakona povabi k pogajanjem.
    (2) Narocnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo narocila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejse ponudbe, ob uporabi v naprej dolocenih meril.
    (3) Narocnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren nacin, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
    (4) Narocnik lahko doloci, da se postopek s pogajanji opravi v vec zaporednih fazah, da bi zmanjsali stevilo resitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji dolociti, da bo tako možnost uporabil in na kaksen nacin.
    (5) Narocnik po zakljucenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev koncne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da narocnik postopek s pogajanji opravi v vec zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej.

91. clen

(obvestila o oddaji narocila)

(1) Ce narocnik odda narocilo storitev na podrocju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporociti, ob upostevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega narocila, o vrsti in kolicini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na podrocju raziskav in razvoja«.
    (2) Narocnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem clenom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem narocilu.

1.3. Posebne dolocbe za postopek zbiranja ponudb
    po predhodni objavi

92. clen

(roki za prejem ponudb)

(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoca gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
    (2) V kolikor narocnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljsa.

93. clen

(razpisna dokumentacija)

(1) V postopku zbiranja ponudb narocnik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi narocila, ce je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na nacin izvajanja postopka.
    (2) Narocniku ni treba posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

94. clen

(dokumentacija o postopku oddaje narocila)

(1) Dokumentacijo o oddaji posameznega narocila, ki jo mora voditi narocnik, sestavljajo:
    – objava obvestila o javnem narocilu ali povabilo k oddaji ponudbe,
    – razpisna dokumentacija, ce je to primerno,
    – predložene ponudbe.
    (2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na nacin izvedbe javnega narocanja.

1.4. Posebne dolocbe za postopek zbiranja ponudb

95. clen

(postopek zbiranja ponudb)

Narocnik mora pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejse ponudbe in ponudnika in pri tem spostovati temeljna nacela javnega narocanja.

Tretji del
    PRAVILA, KI UREJAJO NATECAJE STORITEV

96. clen

(podrocje uporabe)

(1) V skladu z dolocbami tega dela zakona morajo natecaje narocniki organizirati v primeru narocil, katerih vrednost brez DDV je enaka ali vecja od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka gre za ocenjeno vrednost narocila storitev brez DDV, vkljucno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali placili udeležencem.
    (2) Dolocbe tega clena se uporabljajo za vse natecaje, kjer je celotni znesek nagrad na natecaju in placil udeležencem enak ali vecji od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka se vrednost nanasa na skupni znesek nagrad in placil, vkljucno z ocenjeno vrednostjo narocil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ce narocnik v obvestilu o javnem narocilu ne izkljuci take oddaje narocila.

97. clen

(izkljucitev iz podrocja uporabe)

Dolocbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:
    1. natecaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 25. clenu tega zakona za javna narocila storitev in
    2. natecaje, organizirane za opravljanje take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep iz tretjega odstavka 31. clena tega zakona.

98. clen

(splosne dolocbe)

(1) Narocnik mora pravila za organizacijo natecajev sporociti zainteresiranim za sodelovanje pri natecaju.
    (2) Pravica do sodelovanja udeležencev v natecajih ne sme biti omejena:
    a) na ozemlje ali del ozemlja države clanice;
    b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države clanice, v kateri natecaj poteka, morali le-ti biti fizicne ali pravne osebe.

99. clen

(objave)

(1) V kolikor želi narocnik izvesti natecaj, mora le-to objaviti. Narocnik, ki je izvedel natecaj, mora objaviti izide natecaja. Obvestilo o javnem narocilu mora vsebovati informacije iz Seznama storitev B, obvestilo o rezultatih natecaja pa vsebuje informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natecaja, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natecaja).
    (2) Narocnik mora obvestilo o rezultatih natecaja v roku dveh mesecev po izvedbi natecaja posredovati Komisiji pod pogoji, ki jih doloci Komisija.
    (3) Za vse objave v zvezi z natecaji se uporabljajo dolocbe tega zakona.

100. clen

(sredstva sporocanja)

(1) Za vsa sporocila v zvezi z natecaji se uporabljajo dolocbe tega zakona.
    (2) Narocnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak nacin, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporocijo udeleženci natecaja. Žirija ne sme pregledati nacrte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo.
    (3) Za sredstva za elektronsko sprejemanje nacrtov in projektov se uporabljajo vse informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko predstavitev nacrtov in projektov, vkljucno s sifro, in morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje nacrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, nacrtov in projektov pri natecajih.

101. clen

(sestava žirije)

Žirija mora biti sestavljena izkljucno iz fizicnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natecaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva clana. Ce narocnik od udeležencev natecaja zahteva posebna strokovna znanja in izkusnje, mora imeti vsaj tretjina clanov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkusnje.

102. clen

(izbor tekmecev)

(1) Pri organizaciji natecajev mora narocnik uporabiti postopke iz tega zakona.
    (2) Ce je stevilo udeležencev na natecaju omejeno, mora narocnik dolociti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti stevilo kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence.

103. clen

(odlocitve žirije)

(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odlocitev ali mnenj.
    (2) Žirija mora pregledati nacrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upostevaje njihovo anonimnost ter izkljucno na podlagi meril iz obvestila o javnem natecaju.
    (3) Žirija mora v porocilu, ki ga podpisejo njeni clani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse tocke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.
    (4) Žirija mora spostovati anonimnost udeležencev natecaja do sprejema mnenja ali odlocitve.
    (5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprasanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.
    (6) O dialogu med clani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izcrpni zapisnik.

Cetrti del
    STATISTIKA

104. clen

(statistika)

(1) Narocnik mora ministrstvu, pristojnemu za finance, posredovati porocilo o oddanih javnih narocilih v preteklem letu do konca februarja tekocega leta. Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predloženih porocil najkasneje do 30. septembra tekocega leta pripravi statisticno porocilo o oddanih javnih narocilih in ga posreduje vladi v potrditev.
    (2) Vlada na nacin, ki ga doloci Komisija, Komisiji vsako leto posreduje statisticno porocilo, razdeljeno po državah clanicah in posameznih kategorijah dejavnosti, o skupni vrednosti oddanih narocil pod vrednostnimi pragovi, ki bi bila vkljucena v ta zakon, ce ne bi bili doloceni vrednostni pragovi.
    (3) Vlada na nacin, ki ga doloci Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto in do 31. oktobra tekocega leta posreduje statisticno porocilo o oddanih javnih narocilih, pripravljeno v zvezi z naslednjimi kategorijami dejavnosti:
    – proizvodnja, transport ali distribucija elektricne energije,
    – proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode,
    – mestni železniski, tramvajski, trolejbusni ali avtobusni promet,
    – infrastruktura v obmorskih pristaniscih ali pristaniscih na celinskih plovnih poteh ali infrastruktura v drugih terminalih,
    – letaliska infrastruktura.
    (4) Statisticno porocilo iz prejsnjega odstavka mora vsebovati vsako statisticno informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
    (5) Informacije iz tretjega odstavka tega clena ne vkljucujejo informacij o narocilih storitev na podr ocju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne stevilke v nomenklaturi CPV so enakovredne referencnim stevilkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.
    (6) Porocila iz prvega in drugega odstavka tega clena se pripravijo tako, da:
    a) se v interesu upravne poenostavitve narocila manjsih vrednosti lahko izkljucijo, pod pogojem, da uporabnost statisticnih podatkov s tem ni ogrožena;
    b) se spostuje zaupnost predloženih informacij.
    (7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in nacinu zbiranja podatkov o oddanih javnih narocilih v preteklem letu.

Peti del
    PREKRSKOVNI ORGAN

105. clen

(prekrskovni organ)

(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrskov narocnikov, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih narocil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
    (2) Postopek o prekrsku vodi in o njem odloca pooblascena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrske in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblasceno uradno osebo doloci predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrske.

Sesti del
    KAZENSKE DOLOCBE

106. clen

(kazenske dolocbe)

(1) Z globo od 5.000 do 350.000 eurov se za prekrsek kaznuje narocnik, ce:
    1. odda narocilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopusca (32. clen tega zakona),
    2. ne uposteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51.–56. clen tega zakona),
    3. doloci merila za izbor v nasprotju s tem zakonom (49. clen tega zakona),
    4. izbere nacin dolocitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega narocila (18. clen tega zakona),
    5. v primeru, da je merilo ekonomsko najugodnejsa ponudba, narocnik med izvajanjem predmeta javnega narocila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega narocila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni vec ekonomsko najugodnejsa ponudba (49. clen tega zakona),
    6. dolocbe pogodbe o oddaji javnega narocila odstopajo v bistvenih elementih od dolocb iz razpisne dokumentacije,
    7. sklene pogodbo o oddaji javnega narocila s ponudnikom, ki je na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 81. clen tega zakona).
    (2) Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba narocnika, ce stori dejanje iz prvega odstavka tega clena.

Sedmi del
    PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE

107. clen

(zakljucitev postopkov zacetih po prejsnjem zakonu)

(1) Postopki oddaje javnih narocil, za katere so bila obvestila o javnem narocilu objavljena pred zacetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
    (2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega narocila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, ce narocnik kandidatom se ni izrocil razpisne dokumentacije.

108. clen

(vzpostavitev portala javnih narocil)

(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi narocili do vzpostavitve portala javnih narocil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
    (2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih narocil v roku sestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

109. clen

(objave do vzpostavitve portala)

(1) Do vzpostavitve portala javnih narocil mora narocnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upostevati naslednje roke:
    – v primeru iz 52. clena tega zakona je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;
    – v primeru iz 53. clena tega zakona je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
    – v primeru iz a) tocke 55. clena tega zakona je rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem narocilu, ali na podlagi povabila praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je narocnik odposlal obvestilo ali povabilo;
    – v primeru iz c) tocke 55. clena tega zakona mora biti rok za prejem ponudb daljsi od 24 dni.
    (2) Do vzpostavitve portala javnih narocil se obvestila, ki se ne posiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za posiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po posiljanju ali v primeru skrajsanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po posiljanju.
    (3) Vsebina obvestil, ki se ne posiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za posiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.

110. clen

(predpisi na podlagi tega zakona)

(1) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz sedmega odstavka 104. clena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
    (2) Vlada izda predpise iz cetrtega odstavka 3. clena in sestega odstavka 4. clena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
    (3) Vlada izda uredbo iz 4. tocke 2. clena, tretjega odstavka 3. clena, cetrte alinee c) tocke drugega odstavka 8. clena, drugega odstavka 25. clena, petega odstavka 38. clena, prvega odstavka 41. clena, drugega odstavka 58. clena, c) tocke tretjega odstavka 58. clena, prvega odstavka 59. clena, a) tocke 67. clena in prvega odstavka 99. clena v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

111. clen

(veljavnost zakona)

Ta zakon zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zacne v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.

St. 411-07/06-9/1

Ljubljana, dne 23. novembra 2006

EPA 1028-IV

Predsednik
    Državnega zbora
    Republike Slovenije
    France Cukjati, dr. med., l.r.


Pogledajte spisak najnovijih Razpisa - Javnih narocila u Sloveniji